»Sem vesel, da sem to zaključil, da mi je uspelo, da sem sploh prišel.«

»Sem vesel, da sem to zaključil, da mi je uspelo, da sem sploh prišel. Veselim se biti doma in nadaljevati pot zdravljenja.«

»Jaz sem kmalu po teh mojih burnih letih iskanja videl, da je daleč najbolje, da grem v podjetniško pot. In moram reči, da je bila odločitev pravilna. Je ponavadi to najtežja pot, je pa tudi najlepša. Ni mi žal.«

»Morali smo ostati doma. Sedela sem v dnevni sobi in razmišljala, kako bi se lahko ukvarjala z lokostrelstvom, če ne smem ven, kje bi lahko delala. Začela sem izdelovati ščitnike za roke in tule. Tako se je začelo.«

»Kljub zapoznelosti pravice, kljub uničevanju dela mojih kolegov in mene, kljub vsemu hudemu, kar sem od razrešitve dalje doživela ne le jaz...«

»Našla sem svoje mesto. Živim, kakor hočem. Podjetje je uspešno, zelo dobičkonosno je, ampak ni stresno.«

»Ponosen sem, da smo v Kranj pripeljali izjemne predstave, diskusije in srečanja.«

»Udeležila sem se programa za razvoj podeželja Laukiem Būt, da bi ugotovila, ali je to samo konjiček ali lahko zamisel uresničim. Če bi bila to samo kaprica, bi šla nazaj učit, ampak po programu sem dala odpoved in odprla podjetje ter zaposlila delavce.«

»V tujini vidim veliko priložnosti, ampak vem, kako lahko je tukaj odpreti podjetje. Dokumentacija ni zapletena. Če imamo zamisel, jo lahko uresničimo in nas ne bo nihče ustavil.«